Kajak in kanu na mirnih vodah

Kajakaštvo na mirnih vodah se je pojavilo v sredini 19. stoletja s pojavom prvega kluba leta 1866 v Londonu. Prva svetovna prvenstva na mirnih vodah so se pričela leta 1938.

Poznamo dve različici: kajak in kanu na mirnih in na divjih vodah. Dvojno ime športa izvira iz dveh vrst čolnov, kajaka in kanuja. Čeprav se čolna razlikujeta (najbolj po načinu uporabe – sedenje in vrsta vesla), je uporabnost in sposobnost obeh podobna. Z obema se tekmuje na enakih progah.

Kanuje so pred več tisoč leti razvili in naredili staroselski narodi, ki so poseljevali Severno Ameriko. Beseda kanu izvira iz besede Kenu (pomeni čoln), ki je izdolben iz debla enega drevesa. Kanu je bilo dolgo časa edino prevozno sredstvo za dolge razdalje po vodi predvsem v Severni Ameriki, po Amazonki in v Polineziji. Kajak izvira iz Grenlandije in Aljaske, kjer so jih prvi uporabljali Eskimi.

Na mirnih vodah se tekmuje na ravnih progah različnih dolžin (200m, 500m, 1000m), na čas in s skupinskim sstartom. Tekmujejo v enojcih, dvojcih ali četvercih. Tekmuje se v moški in ženski konkurenci. Oznake za kajak so K-1, K-2, K-4, za kanu pa C-1, C-2 in C-4 (redko).

Kajak na mirnih vodah je bil na programu olimpijskih iger leta 1924 kot demonstracijski šport in od leta 1936 kot del uradnega programa v kajaku in kanuju, medtem ko so ženske nastopale samo v kajaku od leta 1948.