2024: Simon Oven in Anže Urankar skupaj z N. Žnidarčičem prejmeta najvišje priznanje za vrhunske dosežke v športu, Bloudkovo nagrado
2018 in 2025: Simon Oven svetovni prvak v kajak spustu, ob tem pa prejemnik medalj vseh barv s svetovnih in evropskih prvenstev ter svetovnih pokalov predvsem v spustu, ekipno pa še s spust sprintu. Medalje vseh barv tako posamič kot ekipno osvajajo še Maks Frančeškin, Luka Žgajnar, Tim Kolar, Tim Novak, Helena Domajnko, Živa Jančar, Tajš Til Kupsch, Ana Šteblaj, Aljaž Marko Golob, Nika Ozimc, Špela Marinko, Maša Simončič …
2015: Anže Urankar – svetovni mladinski prvak v sprintu; 2017, 2023, 2024, 2025 članski svetovni prvak v kajak sprintu, osvaja še medalje vseh barv tako na evropskih in svetovnih prvenstvih ter svetovnih pokalih posamično in ekipno v K1M spust sprintu ter sprintu; a kot sam pravi, številni tekmovalni izzivi ga še čakajo
2011: kajakašica Ajda Novak, mladinska svetovan prvakinja v spust sprintu, 2015: U 23 svetovna prvakinja v spustu, osvaja medalje v kajak slalomu in kajakaškem krosu, najžlahtnejše je 2. mesto na svetovnem prvenstvu v slalomu 2025, in sicer v individualnem kajakaškem krosu
2019: Eva Terčelj za vrhunske dosežke na področju športa prejme najvišje priznanje v športu, Bloudkovo nagrado
2009 – 2024: najuspešnejša kajakašica je Eva Terčelj (2009), mladinska, U23 (2012) in članska svetovna prvakinja (2019, La Seu d’Urgel) v kajak slalomu, uspehe pa dopolnjuje v kajakaškem krosu
2000 – 2009: Dejan Kralj osvoji šest medalj na svetovni ravni, ob tem pa se uspešno preizkuša v ekstremnem kajakaštvu, skupaj klubski člani osvojijo 35 medalj na najvišji ravni, medalje osvajajo še Nejc Višnar – Urban Jarc, Simon Hočevar, Lenart Zore, Nina Slapšak, Dora Domanjko, Tim Kolar, Peter Žnidarčič, Blaž Oven, Luka Slapšak, Gregor Brovinsky, Jurij Korenjak, Živa in Lučka Cankar
1991 – 2000: doba nove generacije, ko se od tekmovanj s še vedno vrhunskimi rezultati umikata Srečko Masle in Andrej Jelenc ter kot trenerja poskrbita za naslednje generacije odličnih tekmovalcev v spustu in v slalomu v mladinskih in članskih vrstah; najtrofejnejša sta Simon Hočevar (spust in slalom kanu) in Dejan Kralj (spust in slalom kajak)
1990: Jakob Marušič in Simon Hočevar na mladinskem svetovnem prvenstvu v Švici osvojita 2. mesto v moštveni vožnji v slalomu
1989: svetovno prvenstvo v Ameriki in eden največjih uspehov Kajak kanu kluba Ljubljana: Andrej Jelenc osvoji zlato kolajno v kanu spustu, drugo zlato medaljo pa osvoji Srečko Masle v C-2; Jelenc in Masle v moštvenih vožnjah osvojita še bronasto kolajno; Andrej Jelenc je izbran za najboljšega slovenskega športnika leta; na tem svetovnem prvenstvu prvič po letu 1965 tudi slalomisti osvojijo medaljo: v moštvenih vožnjah kanujev enosedov Boštjan Žitnik in Borut Javornik zasedeta 3. mesto
1987: Srečko Masle v C2 osvoji srebrno, moštvo v sestavi Andrej Jelenc, Franc Kukec in Slavko Pintar pa bronasto kolajno v spustu
1986: prvo mladinsko svetovno prvenstvo, kjer kanuist Boštjan Žitnik zasede 2. mesto v slalomu
1985: Srečko Masle osvoji dve srebrni kolajni v posamični in moštveni vožnji (v moštvu sta še Andrej Jelenc in Franc Kukec)
1978: klub dobi tujega trenerja, tj. Čeh František Valik, ki doseže resnejši odnos tekmovalcev do treninga, začne se trenirati še kajak, ki je v šestdesetih letih popolnoma zamrl, vse te spremembe pripomorejo h dvigu kluba iz krize, ki je dokončno presežena na svetovnem prvenstvu leta 1983 v Meranu
1977: ljubljanski klub ustanovi kajakaško sekcijo na miličniški šoli v Tacnu, vodja je Boris Žagar
1976: predsednik postane Rok Svetek, ekipo dopolnjujejo Dušan Tuma, Jože Gerkman, Aleš Vest, Marko Plestenjak, Miroslav Rednjak z modernejšimi vsebinsko-organizacijskimi prijemi, z dopolnjenim imenom Kajak kanu klub Ljubljana in značilnim klubskim znakom, tj. okroglim kanuistom, ki ga po trenerju, ki zaznamuje klub v osemdesetih letih, imenujejo Jošt
po 1975: večja menjava generacij, začne se obdobje, ko tekmujejo Srečko Masle (na začetku v dvojcu z Erjavcem), Bojan Žmavc, Borut Čižman, Lev Požar …
1972: olimpijske igre v Münchnu, na umetni progi v Augsburgu prvič tekmujejo v kajaku in kanuju na divjih vodah, nastopijo Damjan Prelovšek in Tone Hočevar v C-1, Peter Guzelj – Janez Andrejašič (osvojita odlično 6. mesto), Dušan Tuma – Franc Žitnik v C-2, trener je Bogdan Svet
1963 dobi klub prva svetovna prvaka, tj. mešani dvojec Alenka Bernot – Borut Justin
1954 – 1977: delujejo izpostave na Ježici, Tacnu in Škofji Loki, v Kranju pa pobraten klub, klubski člani poleti veslajo, pozimi smučajo, med njimi so tudi številni smučarski reprezentanti, npr. Bogdan Svet in Jože Ilija, 1965 se tacenska izpostava preoblikuje v samostojni klub
1959: na svetovnem prvenstvu v Ženevi prvič veslajo spust na divjih vodah
29. do 31. 7. 1955: v Tacnu Brodarska zveza Slovenije, v praksi pa člani Kajak kanu kluba Ljubljana organizirajo 2. svetovno prvenstvo v slalomu, ogleda si ga 15.000 ljudi, član kluba Jože Ilija zasede 3. mesto
1954: klubski člani začnejo tekmovati v kanujih lastne izdelave, prednjačijo Franc Hafner – Sipo in bratje Bernot
1953: na svetovnem prvenstvu v Meranu se Kajak klub Ljubljana prvič okiti s kolajno s svetovnih prvenstev, Milan Zadel zasede odlično tretje mesto, tega leta postanejo čelade na tekmah obvezne
1952: prvi spust čez zapornico v Tacnuokrog 1950: menjava generacij, zasuk h veslanju na divjih vodah in postopen umik s tekmovanj na mirnih vodah
1941 – 1945: v okupirani Ljubljani je veslanje eden redkih športov; zaradi vojne veliko klubskih članov izgubi življenje, med njimi tudi posthumno imenovani narodni heroj Cveto Močnik, klub nekaj let nosi njegovo ime
1940: prvi nastop žensk na državnem prvenstvu, klubski mešani dvojec Gaberšek – Arhar zasedeldrugo mesto
1936 – 1939: na levem bregu nasproti Špice zraste čolnarna, bogato družabno življenje vključuje tudi priljubljeno turistično veslanje po Ljubljanici, Savi, Savinji, Krki …
1939: prva slalomska tekma v Tacnu
1938: prvi medalji na državnem prvenstvu: Malahovski in Močnik na progi v Zagrebu zasedeta drugo in tretje mesto
1937: v Zagrebu je organizirano prvo državno prvenstvo v slalomu na divji vodi
1936: prvi nastop članov kluba na olimpijskih igrah v Berlinu, v dvojcu tekmujeta Gaberšek in Savnik in zasedeta 11. mesto v F2 na 10.000 metrov
1936: ustanovitev Kajakaške zveze Jugoslavije, ustanovni član je tudi Kajak klub Ljubljana
16. julija 1933 prvo državno prvenstvo v kajaku na divjih vodah od železniške postaje Sava pri Litiji do Hrastnika
20. oktobra 1931 ustanovitev Kajak kanu kluba Ljubljana, ki je najstarejši kajakaški klub v Sloveniji, prvi predsednik kluba je bil ing. Ciril Pogačnik, tajnik Albin Kolb, blagajnik Stane Predalič
Zgodovina Kajak kanu kljuba Ljubljana širše v .pdf
